ponedeljek, 26. december 2016

Jalovec (24.-25.12.16)

V petek smo imeli PAK-ovci zaključek leta. Imeli smo se lepo in Dedek Mraz je z nastopom navdušil tudi mene. Vmes pa se že poizveduje kdo ima naslednji dan čas za hribe. 
Andrej, Jernej in jaz smo se hitro našli. Gremo na Jalovec? Ja! Andrej predlaga bivakiranje pod Kotovim sedlom, saj bo tako tura lažja in varnejša.
Naslednji dan smo se ob 11-ih dobili v Krškem, naložili v Tjašino vozilo - (hvala Tjaša) in odpeljali do parkirišča pod Letalnico bratov Gorišek.
In gremo, naš cilj se že vidi od daleč.


Kmalu smo bili pri Planinskemu domu Tamar, kjer stoji sledeča tabla.



Andrej nama je na poti razlagal, da so na sedlu še danes ostanki tega bombnika. Pri sestopu iz Jalovca jih celo najdemo. Če tole vidijo naši Romi... :)





V dobrih dveh urah smo prisopihali do Bivaka pod Kotovim sedlom.



V brezplačnem "hotelu" smo se razkomotili, saj smo bili sami. Z Jernejem sva se takoj spravila nad hrano, Andrej pa je odšel na lov s svojim fotoaparatom. Ko je bila juha kuhana, glasno zakričim Andreju naj se nama pridruži. Midva sva že pojedla svoji porciji, Andreja pa še vedno od nikjer. Mrak je, počasi se je delala tema. Razmišljala sva, če ima lučko? Ker nisva vedela, sva ga šla iskati. Kmalu nad bivakom ga zagledava kako sestopa iz sedla. Skupaj se vrnemo v varno zavetje in jemo kot veliki. Hrane smo imeli vsaj za dva dni.



Kuhana slanina in kozji sir sta prišla na vrsto po juhi. Potem je sledil še nočni "foto-sešn". Andrej rad fotografira, midva z Jernejem pa nisva imela drugega dela in sva sodelovala. Že na poti proti bivaku Jernej vpraša, če ima kdo karte. Nihče jih ni vzel, vedno se pozabi kaka malenkost, nič zato. Našli smo jih v bivaku, juhu! Čas za šnops. Po nekaj igrah se naveličamo, natopimo sneg za čaj in jutranjo kavo. Nato smo šli spati.
Ob 6-ih smo se zbudili, pozajtrkovali, čaj, kavica in akcija. V Ozebnik sem se tako zagnal, da sem ga pozabil slikati. Sneg je bil dober, trden, dobro pomrznjen, le ponekod "mokast". Ob sončnem vzhodu smo bili že na vrhu Ozebnika. Očak je še vedno tam, kjer mora biti.



Nato smo šli po slemenu gor in desno proti strehi Jalovca, kjer je izpostavljenost največja. Sneg še vedno dober, kar smejalo se nam je.


fotograf - Andrej, zadaj pa morje
Na vrhu pa presenečenje, nekdo je zapičil v sneg malo smrečico. Razgledi pa taki...




Pili smo čaj in uživali v razgledih. Dokler se nismo toliko ohladili, da smo se morali zopet spraviti v pogon.
vesela sotrpina
Sestopili smo po isti poti, kjer smo šli gor. Počasi in previdno, saj se večino nesreč zgodi pri sestopu. Kljub previdnosti smo bili kmalu nazaj pri bivaku, kjer smo se okrepčali. Za sabo smo pospravili in odpeketali nazaj v dolino. 

Do Planinskega doma v Tamarju, kjer smo nazdravili na uspešno turo. Kratek pogovor z natakarjem kje smo bili, o nesreči in reševanju. Poškodovanemu GRS-jevcu želim čim hitrejše okrevanje.

Tokrat sem uro pozabil doma, zato...
P pod Letalnico - Bivak pod Kotovim sedlom, 2h20
bivak - Jalovec, 2h
Jalovec - bivak, 1h30
bivak - PD Tamar, 1h15

Za konec pa še fotke fotografa.


Srečno pot in varen korak,
Miha

Ni komentarjev:

Objavite komentar